Nicola Lecca: Hotel Borg
Piše: Metka Rupnik
Ko sem prebrala to knjigo, sem si v bralni zvezek
napisala: knjigo priporočaj. Imam zelo malo znanja na področju glasbe in po kakšnem
koncertu si ne znam odgovoriti na vprašanje, če sem uživala in če se me je glasba
dotaknila. Na koncu knjige pa se mi je zdelo, da bi bila zelo počaščena, če bi
bila izbrana in dobila vstopnico za zadnji koncertni nastop pravih umetnikov.
Uživala sem, ko sem brala, kako si je dirigent zamislil
svoj zadnji koncert in priprave nanj. Umetniki so res lahko posebni, a imeti tako jasen cilj in
ga izpeljati za vsako ceno (beri zastonj), je za današnji čas res noro
dejanje.
Zgodbice, ki so se dogajale ob pripravah dirigenta
Alexandra Norberga na izvajanje svojega zadnjega
koncerta Pergolesijeve Stabat
Mater, so nenavadne, situacije pa za ta čas prav pravljične.
Primer: vsi poznamo kako se pri preprodaji vstopnic nekateri
znajdejo. To pa se v tem romanu dogaja povsem drugače:
»Ponos islandskega ljudstva je bil prevelik, da bi ga kdo načel,
in vstopnice so ostale pri zakonitih lastnikih.«
In nenazadnje: ali
poznate, kakšno delo opravlja doberdančnik; in Oskar, ki je opravljal to delo,
je imel jasen cilj. Konec zanj ni bil srečen, borba za dosego cilja pa je
najzanimivejši del romana.
Skratka - vredno branja.
xxx
OdgovoriIzbrišiAvtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiAvtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiPrvo , brez zamere, začetniško šepam po postopkih za pošiljanje komentarja, menda bo tokrat uspešno! Avtorici komentarja o sprejemanju glasbe čestitam. Večinoma, z mano vred, ostajamo na amaterskem nivoju ocene, ko si zastaviš vprašanje "zakaj mi je bilo všeč" si na poti med poznavalce. Prvič zaznaš da ti je komad všeč, drugič si pred izzivom, kako občutke opisati, da bo razumljivo tvojim krogom. In sledi sklep, takoj naslednjič si to knjigo izposodim. Jože
OdgovoriIzbriši